#6.DAN: Ena poročila dnevno in kam po pomoč

Dobro jutro :)!

Vikend je tu. No ja, a je to sploh še vikend? Po eni strani, je ves teden vikend. Po drugi strani pa, imamo samo še delovne dni. Vendar …

Morda je dejstvo, da je sobota, v nas prebudilo stare vzorce. Telo ima vrojen občutek za ritem, ne potrebuje koledarja. Sedim ob skodelici dišeče kave in listam po dnevnem časopisu. Danes se nam ne mudi nikamor. Pregledam še dnevne novice po spletnih portalih. Zavrtim Facebook in druge aplikacije, da preverim, kaj pomembnega so od zadnjega pregleda izbrskali prijatelji, ki so na neumornem lovu za ekskluzivnimi informacijami. Nekaj duhovitih domislic je vmes, da se nasmejim, in nekajkrat pokličem v sosednjo sobo: “Daj, pridi pogledat tole, ta je res dobra!” Pozitivni citati. Uf. Tega je toliko, da samo frcnem naprej. Pred očmi se mi kmalu začnejo vrteti številke. Niso obetavne. Število okuženih, obolelih, hospitaliziranih … Podrobni opisi in pojasnila o nujnih ukrepih, ki svobodo, katere smo vajeni, korak za korakom, zlagoma omejujejo. Senzacionalistični naslovi, dramatična oglašanja novinarjev s terena, podkrepljena s fotografijami, ki pustijo nezanemarljiv vtis. Na debelo požrem in v prsih čutim, kako se tesnoba razrašča. Ne da bi točno vedela kdaj, se obrne krepka ura. Kava sploh nima več vonja. “O moj bog! A ni to eden od simptomov okužbe? Da izgubiš vonj in okus?”

Ja, tako nekako se spuščamo po spirali tesnobe. Eden od napotkov prvega dne je zato bil, da novice spremljajmo le toliko, kolikor je potrebno, da smo ustrezno informirani. Kot nam je potrdil tudi dr. Gregor Žvelc raziskave namreč kažejo, da če opazujemo zaskrbljene in tesnobne ljudi ali smo v stiku z njimi, bo naš živčni sistem na to morda reagiral s podobnim stanjem. Spremljanje novic na minimum, torej, energijo in čas pa raje usmerimo v aktivnosti, ki nam dajejo občutek smisla in varnosti, še pravi.

Psihična odpornost (ang. resilience) je pri posameznikih različna, zato je pomembno, da poskrbimo zase skladno s svojo konstitucijo. Morda vas branje in gledanje vseh dnevnih poročil in spremljanje teorij zarote pušča relativno mirne. Če pa čutite, da vas to vznemirja, ostanite pri enih poročilih dnevno. Gotovo boste s tem dobili vse ključne informacije.

Imeti ustrezne, strokovne informacije, ki so konsistentne, skladne in verodostojne je drugi pomemben dejavnik dobre skrbi zase. Preverite jih lahko na zanesljivih spletnih straneh: https://www.nijz.si/slhttps://www.ecdc.europa.eu/en

Napisali smo že, da pomaga tudi, da si ustvarite dnevni ritem, da poskrbite za redno in zdravo prehrano, gibanje v okvirih danih možnosti, sprostitev in zabavo, da ste aktivni in v vsakodnevnem stiku s prijatelji in sorodniki preko telefonskih pogovorov in sporočil.

V dani situaciji je sicer do neke mere normalno, da nas skrbi. Če pa negativne misli zavzamejo veliko časa v našem dnevu, jih lahko poskusimo nekoliko omejiti. Vse zgoraj naštete aktivnosti lahko našo pozornost preusmerijo k prijetnejšemu. Lahko pa poskusimo tudi tako, da si v dnevu namenimo določen čas, 10 do 20 min, ko si bomo dovolili zaskrbljenost in vse misli, ki se v tem duhu pojavljajo. Načeloma je bolje, če tega časa ne načrtujemo proti koncu dneva. Če se zaskrbljenost pojavi izven tega časovnega okna, se bomo sočutno opomnili: “O tem bom razmišljal v svojem času za zaskrbljenost, ne sedaj.” Morda je slišati hecno, ampak ko to ponovimo večkrat, se miselni proces avtomatizira in sčasoma postajamo vse boljši. Bodite potrpežljivi s seboj in poskušajte znova in znova.

Bodite pozorni na svoje počutje. Če se vam zdi, da vas navdajajo skrbi, strah in tesnoba, ki jih ne morete premagati, se lahko za pogovor obrnete name. Oglasite se na svetovalnadejavnost@viskivrtci.si ali 041 645 044. Pogovarjava se lahko po telefonu ali preko Skypa.

Tudi v Zdravstvenem domu Ljubljana so zagotovili možnost psihosocialne podpore pri morebitnem težjem spoprijemanju s trenutno epidemiološko situacijo. Klinični psihologi se bodo z vami pogovarjali na spodnjih številkah, lahko pa jim pišete na elektronski naslov: psiholoska.podpora.covid19@zd-lj.si.

  • 18. 3. in 25. 3. dopoldne (7.30 do 13.30): 01 200 45 67
  • 18. 3. in 25. 3. popoldne (od 13.30 do 20.00): 01 584 42 45
  • 19. 3. in 26. 3. cel dan (od 7.30 do 20.00): 01 472 38 33
  • 20. 3., 23. 3. in 24.3. ves dan (od 7.30 do 20.00): 01 200 46 55

Pomoč v obliki pogovora preko telefona ali elektronske pošte ponuja tudi nevladna humanitarna organizacija Ozara Slovenija, ki že več let izvaja program informiranja in svetovanja za ljudi s težavami v duševnem zdravju, njihove svojce in ljudi v stiski. Pišete jim lahko na elektronski naslov lj@ozara.org, nudijo pa tudi možnost spletnega svetovanja na forumu med.over.net. Svetovalce lahko pokličete v ponedeljek, sredo in petek:

  • med 8. in 14. uro na številko 070 550 703 (Tatjana)
  • med 12. in 16. uro na številko 031 669 096 (Mojca)
  • med 8. in 10. uro na številko 051 332 218 (Tanja)
  • med 10. in 14. uro na številko 031 365 548 (Marko)

 

Vse dobro. Povezani narazen bomo zmogli.

Ursula

 

 

Brooks, S. K., Webster, R. K., Smith, L. E., Woodland, L., Wessely, S., Greenberg, N., & Rubin, G. J. (2020). The psychological impact of quarantine and how to reduce it: Rapid review of the evidence. The Lancet0(0). https://doi.org/10.1016/S0140-6736(20)30460-8

Psihoterapevt Dr. Gregor Žvelc o tem, kako preživeti epidemijo koronavirusa; Saša Bojc – https://www.delo.si/novice/slovenija/psihoterapevt-gregor-zvelc-o-tem-kako-preziveti-epidemijo-koronavirusa-da-ne-preide-v-epidemijo-tesnobe-289291.html