Sorojenec. Ali celo več njih. Nekaj najlepšega in najbolj groznega, kar lahko doleti človeka, še posebej, če si šele v vrtcu :). Ves čas je glasno, ves čas je nekdo ob tebi, ves čas se moraš prilagajati, ves čas deliti, ves čas se z nekom pogovarjati … uff! Medtem ko eni cvetijo, če so ves čas v družbi, v stiku, drugi nujno potrebujejo umik v samoto, da lahko gredo skozi dan, ne da bi se izčrpali.

V večjih stanovanjih se zapremo vsak v svojo sobo, pa je takoj lažje, v majhnem pa …

#našaHelena nam je pripravila odličen namig za tako situacijo:

Izdelajte skrivališča pod mizo, naredite šotor pod stojalom za sušenje perila ali pod stoli … Uporabite rjuhe, odeje, prevleke, pregrinjala, blazine, morda mehke igračke … V skrivališču si lahko pripravite malico ali prebirate pravljice (ob soju baterije je še posebej zanimivo), se igrate družabne igre, tam lahko tudi počivate. Lahko se zgodi, da bodo otroci želeli tam tudi prespati noč :).

Če je otrok več, ima lahko vsak svoje “gnezdo”, ki je izključno njegovo. Razen, če se seveda nenadoma odloči, da bo vanj povabil … vas, ali pa morda tistega tamalega, ki ga ves čas živcira :).

Imeti svoj prostor, fizičen, čustven, prostor, kjer nismo deležni pozornosti drugih in sami nismo pozorni na druge, je pomembno. Ta prostor drugi spoštujemo, ga omogočimo, kolikor ga kdo potrebuje, in vanj nepovabljeni ne vstopamo. Še posebej, ko nenadoma preživljamo veliko časa skupaj, v prostorsko omejenih stanovanjih. Ta kotiček nam da možnost umika, oddiha, distance, umirjanja in polnjenja baterij za nova druženja in soočanja.

Poskusite. Morda pa si lahko pripravite še enega samo zase ;).

Ursula