Osnovni program

Vzgojni program Viških vrtcev je zasnovan na ciljih in smernicah predpisanega nacionalnega programa, to je Kurikuluma za vrtce.
Pri načrtovanju vzgojnega dela skrbimo, da poteka pedagoški proces tako, da upoštevamo splošne razvojne lastnosti predšolskega otroka in da sledimo osebnostnim značilnostim oziroma razvoju posameznega otroka. Pri načrtovanju dela in življenja v vrtcu upoštevamo tudi ritme v naravi ter kulturo in tradicijo okolja, v katerem živimo. Področja dejavnosti, v okviru katerih načrtujemo vsebine dela, so: gibanje, jezik, umetnost, družba, narava in matematika. Osnova vsem dejavnostim je igra, ki je za otroka najbolj naraven način učenja, odkrivanja sveta in njegovega mesta v njem.

Preventivni – psihoanalitični oddelek

Poimenovanje, kakršno se nam je pred skoraj dvema desetletjema zdelo iz vsebinskih razlogov primerno, se danes morda zdi preveč formalno in nič kaj prijetno za uho. Morebiti se nam je takšno zdelo tudi takrat, a našo pozornost so vse preveč zaposlovale druge reči; tiste, zaradi katerih smo se lotili enega izmed treh nemogočih poklicev, kot je vzgojo, poleg vladanja in analize, opredelil Freud. Danes se nam zdi, da ime, pravzaprav je bolj delovni naslov skupine, kar dobro opisuje naše razmišljanje in delovanje, in motiva po zamenjavi spet ni.

Zakaj preventivni in zakaj psihoanalitični?
Renata Bačer, psihologinja in psihoterapevtka, tedanja vodja našega vrtca, je kot predavatelja v vrtec povabila Matjaža Lunačka, psihiatra in psihoanalitika. Prvotna zamisel, da bi vzgojiteljice (v tistem času moških vzgojiteljev ni bilo) izvedele nekaj o psihoanalizi, oziroma psihoanalitični vednosti o duševnem razvoju otroka, se je kmalu izkazala kot kal, iz katere je zrasla ideja o tesnejšem in bolj poglobljenem sodelovanju.

Zasnovala sta idejo vzgojne prakse, edinstvene v mednarodnem merilu, ki je z leti avtorsko zorela ob vzgojiteljskem paru, sama pa sta prevzela vlogi supervizorjev. Psihoanalitična(-e) teorija(-e) se nam s svojimi koncepti kaže(-jo) kot najobširnejši korpus vednosti o človeškem (otroškem) psihičnem razvoju, in dejstvo, da ta vednost izhaja iz psihoanalitične prakse, njeno vrednost v vsakodnevni vzgojni situaciji še potrjuje.

Vzgojiteljski par (ženska in moški) si prizadeva razumeti tako dinamiko skupine otrok v igralnici kot posameznega otroka v njej. Skupina je starostno heterogena, obenem pa uravnotežena tako po starosti kot po spolu, kar se je izkazalo v več pogledih kot zelo dobro. Otroci so manj kompetitivni in bolj povezani med sabo, odnosi, ki jih vzpostavljajo so intenzivnejši, prijateljstva globlja. Vzgojitelja sta konstantna in nenadomestljiva, kar zagotavlja otrokom varno navezanost, ki je v zgodnjem otroštvu izjemno pomembna za emotivni in kognitivni psihični razvoj.

Zelo pomembno se nam zdi tudi sodelovanje s starši. Starševski pari in oba vzgojitelja tvorijo skupino, delujočo po demokratičnih načelih, kar pomeni, da se vsi enakopravno izrekajo o pomembnih temah, ki se tičejo posameznega otroka ali skupine otrok kot celote. Skupina se srečuje dvakrat mesečno.

Pozornost, namenjena okoliščinam, v katerih se otrok znajde v vrtčevskem okolju, in razumevanje tako intra- kot inter - psihičnega dogajanja, ki je v tem otroškem obdobju izjemno burno in kompleksno, imata tudi preventivni namen. Verjamemo namreč, da so prva leta otrokovega življenja, ko se psihične strukture vzpostavljajo, izjemnega pomena za celotno življenje.

Preventivni – psihoanalitični oddelek s svojim pristopom sledi ciljem in načelom, ki izhajajo iz Kurikuluma za vrtce in v tem smislu pomeni eno izmed možnih poti njihovega uresničevanja. Obenem pa je prav ta pot tisto, kar je naše avtorstvo, naša osebna izkaznica, za čemer stojimo. In tudi zato ostaja ime isto.